Mantuanijeva nagrada in priznanje 2006

  • Posted on 31 December, 2016
  • Nagrade
Mantuanijevo nagrado je prejel
prof. dr. Primož Kuret

Zasl. prof. dr. Primož Kuret je muzikolog in dolgoletni profesor svetovne in slovenske zgodovine glasbe na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. V svojem tridesetletnem znanstveno-raziskovalnem delovanju izkazuje odlične in bogate rezultate, s katerimi je tehtno prispeval k razvoju slovenske muzikološke znanosti. V njegovi bogati bibliografiji zasledimo mednarodno odmevne monografije, prevode knjig, znanstvene razprave, številne prispevke na domačih in mednarodnih muzikoloških simpozijih, gostovanja na tujih univerzah, eseje, enciklopedična in leksikalna gesla, recenzije knjig in zvočnih zapisov ter kritike.

Kot organizator in vodja muzikoloških simpozijev, ki od leta 1986 do danes potekajo pod okriljem Slovenskih glasbenih dni, je s tehtno izbranimi tematikami spodbudil domače in tuje znanstvenike k raziskovanju in širjenju različnih znanj in vedenj. Bil je tudi pobudnik simpozijev v organizaciji Akademije za glasbo, ki so načeloma tematsko vezani na proučevanje življenja in dela tistih slovenskih glasbenikov, ki doslej še niso doživeli poglobljene obravnave. Prav tako ga štejemo med zaslužne pobudnike za nastanek in razvoj Glasbeno-pedagoškega zbornika Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim je spodbujal študente podiplomskega magistrskega in doktorskega študija, akademski podmladek ter univerzitetne učitelje, delujoče na različnih glasbenih področjih, k snovanju prispevkov o pomembnih glasbenih temah, s katerimi je stroka pridobila nove ugotovitve in dejstva.

Ob poučevanju je spodbujal prenovo študijskih programov Akademije na dodiplomski ravni ter razvoj in uveljavitev podiplomskega magistrskega in doktorskega študija. Pod njegovim mentorstvom so nastala številna diplomska dela, magistrske naloge in doktorske disertacije. Delo nekaterih njegovih študentov je bilo nagrajeno s študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, opazno pa je tudi vključevanje diplomatov na različna področja znanstveno-raziskovalnega dela. Prav tako se je zavzeto angažiral v različnih komisijah na državnem nivoju, preko katerih je bistveno prispeval k zakonodaji in vsebinski prenovi glasbenega šolstva.

Med najpomembnejše prispevke Primoža Kureta v knjižni obliki prištevamo dela: Glasbeni inštrumenti na srednjeveških freskah (1973), Glasbena Ljubljana 1899-1919 (1985), Besede skladateljev (1985), Umetnik in družba (1988), Mahler in Ljubljana (1997), ki je v dopolnjeni izdaji izšla tudi pri dunajski založbi Boehlau (2001), Slovenska filharmonija / Academia Philharmonicorum 1701-2001, kjer je prvi avtor, Sto slovenskih opernih zvezd (2005), Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla (2005, skupaj s soavtorico Vereno Koršič Zupan) in ne nazadnje je pred kratkim izšla njegova obsežna monografija z naslovom Ljubljanska filharmonična družba 1794-1919 (2005).

Zasl. prof. dr. Primož Kuret je bil med leti 1999-2003 predsednik Slovenskega muzikološkega društva ter predsednik in član vrste oborov na glasbenem področju. Med prejetimi domačimi nagradami je potrebno omeniti Betettovo listino (2002) za zgledno sodelovanje z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije, leta 2005 pa je prejel Nagrado RS na področju šolstva, in sicer za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju.

Delovanje zasl. prof. dr. Primoža Kureta je prepoznavno tudi v mednarodnem merilu. Med najpomembnejšimi priznanji prestižnega značaja so častno članstvo v Accademii Filarmonice v Bologni (2002), Herderjeva nagrada za leto 2005 in Avstrijski častni križ za znanost in umetnost I. razreda.

Zasl. prof. dr. Primož Kuret je s svojim vsestranskim delovanjem bistveno prispeval k uveljavitvi muzikološke stroke in bogatitvi slovenske glasbene kulture, zato mu Slovensko muzikološko društvo podeljuje Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo za leto 2006.

Mantuanijevo priznanje je prejel
dr. Gregor Pompe

Dr. Gregor Pompe je eden najvidnejših mladih muzikologov. S svojo intelektualno širino in hkrati raznolikim področjem strokovnega interesa se v javnosti uveljavlja na eni strani kot poglobljen znanstvenik, na drugi pa kot pisec raznovrstnih privlačnih strokovnih in poljudnih spisov o glasbi. Ob prvem študiju primerjalne književnosti in nemškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani se je vzporedno vse bolj posvečal tudi muzikologiji. Leta 2000 je tako diplomiral iz muzikologije in nemškega jezika s književnostjo. Za svoje diplomsko delo z naslovom Racionalna serialna organizacija in naključje – enakost različnega je prejel študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Dve leti pozneje je obranil magistrsko nalogo z naslovom Simfonična dela Lojzeta Lebiča. Ob tem od leta 2000 sodeluje na Filozofski fakulteti kot asistent, od leta 2005 pa hkrati predava zgodovino glasbe na Pedagoški fakulteti v Mariboru.

Že v času študija je dr. Pompe pričel s publicistično dejavnostjo in je svoje prispevke objavljal v različnih vidnejših slovenskih časnikih in revijah. Sodeluje s programom Ars Radia Slovenije, piše koncertne liste in je stalni glasbeni kritik časnika Dnevnik. Obenem je dejaven tudi kot skladatelj. Njegov muzikološki interes je usmerjen zlasti v preučevanje sodobne slovenske in evropske glasbe, vprašanjem semantike glasbe in sodobnih kompozicijskih tehnik. Slednje je tudi osrednji predmet njegove doktorske disertacije z naslovom Povednost glasbenega toka in postmodernizem. V njej se dr. Pompe prvič na Slovenskem tako izčrpno posveča enemu temeljnih glasbeno ontoloških vprašanj povednosti glasbe. Slednjo povezuje z obravnavo glasbenega postmodernizma. Prek analize štirih izbranih postmodernističnih del Georga Crumba, Alfreda Šnitkeja, Petra Ruzicke in Lojzeta Lebiča potrjuje tezo, da je ena temeljnih značilnosti glasbenega postmodernizma poudarjena semantičnost glasbe. V svoji disertaciji se po korakih loteva izčrpne analize začrtane teme: od obravnave glasbene semantičnosti v prvem delu, do razčlembe postmodernizma v drugem in analize izbranih vzorčnih del v tretjem. Pri tem velja poudariti, da je Pompetova analiza glasbene semantičnosti ter postmodernizma v poglobljenosti obravnave, metodološki izvirnosti in konsistentnosti ter fenomenološki sistematičnosti pionirsko raziskovalno delo, ki razširja zorni kot slovenske muzikologije na področja, ki doslej še niso bila deležna take pozornosti. V tem smislu velja razumeti poseben pomen Pompetove disertacije za širši strokovni prostor, zato mu Slovensko muzikološko društvo za doktorsko disertacijo Povednost glasbenega toka in postmodernizem podeljuje Mantuanijevo priznanje za leto 2006.