Mantuanijeva nagrada in priznanje 2012

  • Posted on 31 December, 2016
  • Nagrade
Mantuanijevo nagrado je prejel
izr. prof. dr. Jurij Snoj

Dr. Jurij Snoj danes sodi med mednarodno najvidnejše aktivne slovenske muzikologe. Izjemnega pomena za slovensko muzikološko vedo je predvsem njegovo preučevanje srednjeveške glasbene dediščine slovenskega prostora, ki je vedno postavljeno v širši okvir sočasnega glasbenega repertoarja in dogajanja preko današnjih državnih meja.

Njegovo že tri desetletja dolgo raziskovanje ves čas poteka v okviru dela Muzikološkega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rezultati tega dela pa so številne tiskane znanstvene in strokovne razprave ter monografska dela v slovenskem in tujih jezikih. Jurij Snoj je leta 1979 na Filozofski fakulteti univerze v Ljubljani diplomiral iz muzikologije ter na Akademiji za glasbo dokončal visokošolski študij klavirja. Takoj nato se je zaposlil na Muzikološkem inštitutu SAZU, pozneje ZRC SAZU, kjer se je začel posvečati temeljitemu raziskovanju slovenske srednjeveške glasbene dediščine in njene zapletene notacije. Leta 1988 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z delom Fragmenti srednjeveških koralnih rokopisov s poznogotsko notacijo v Ljubljani. V tridesetih letih preučevanja je poleg prvenstva na tem področju doma dosegel tudi velik mednarodni ugled. Njegova bibliografija trenutno obsega 236 enot, med katerimi je več kot 40 tehtnih znanstvenih razprav v slovenskem in drugih jezikih ter osem monografskih del. Med temi je poleg treh, ki so izšla v tujini (NŠAL, Rkp 17 (Antifonal iz Kranja), 1999; Two Aquileian poetic offices, 2003 in Antiphonarium ecclesiae parochialis urbis Kranj, 2007), predvsem pomemben sedaj nepogrešljivi priročnik Gregorijanski koral: glasboslovni prikaz (1999). Velikega pomena so tudi njegovi prevodi temeljnih glasbeno-teoretskih del v slovenski jezik (npr. Descartov Kompendij in Boetijev spis O glasbi; zadnji je tik pred izidom).

Jurij Snoj aktivno sodeluje v skupini Cantus planus, ki deluje v okviru Mednarodnega muzikološkega društva, ter se redno udeležuje delavnic in znanstvenih sestankov. Od leta 2004 je vodja edinega slovenskega nacionalnega raziskovalnega programa s področja muzikologije Raziskave slovenske glasbene preteklosti in od leta 2005 glavni in odgovorni uredniki mednarodne znanstvene revije De musica disserenda. Jurij Snoj je kot strokovnjak in raziskovalec nedvomno dosegel najvišje mesto med domačimi kolegi in mednarodno veljavo med svetovnimi strokovnjaki s področja glasbene medievalistike. Bil je dolgoletni sodelavec mednarodnega projekta RILM (Répertoire international de littérature musicale), med letoma 1996 in 2000 je bil predsednik Slovenskega muzikološkega društva, pobudnik mnogih takratnih društvenih aktivnosti. Med letoma 1994 in 2009 je deloval tudi kot predavatelj na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kljub obširnosti in kompleksnosti obravnavanih tem so bila njegova predavanja vselej skrbno pripravljena, sistematična in nazorna. Za študente so bila zanimiva, ker je bila snov vsakič osvetljena z drugačne problemske perspektive, s čimer je postal pristop k zgodovini glasbe bolj celosten. Predavanja so študente motivirala tudi za nadaljnje samostojno raziskovanje tega področja, kar pomeni, da je svoj entuziazem prenesel na mlajše generacije muzikologov. Dr. Jurij Snoj je v zadnjih dveh desetletjih bistveno prispeval k ugledu in razvoju slovenske muzikološke stroke doma in v tujini ter svoje bogato znanje prenesel na več generacij slušateljev svojih predavanj na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Zato mu Slovensko muzikološko društvo podeljuje Mantuanijevo nagrado za življenjsko delo.

Mantuanijevo priznanje je prejel
mag. Zoran Krstulovič

Mag. Zoran Krstulovič s svojim strokovnim delom pomembno dejavno sooblikuje muzikološko dogajanje na Slovenskem. Odmevne sledi je v svojem dosedanjem delovanju zapustil kot avtor ali soavtor nekaterih pomembnih muzikoloških dogodkov (omeniti ga je treba zlasti kot soavtorja razstav o Mariju Kogoju in Slavku Ostercu), nadalje pa se je njegova muzikološka pot razvijala ob vrsti sistemskih knjižničnih dejavnosti, ki jih je opravljal v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani kot član strokovnega sveta, vodja obdelave knjižničnih gradiv, koordinator strokovnega dela in vršilec dolžnosti pomočnika ravnatelja. V tem času je deloval tudi kot vodja delovne skupine za izdelavo strategije razvoja nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema, kot vodja zasnove, izdelave in natisa Splošnega slovenskega geslovnika ter Spletnega splošnega slovenskega geslovnika, vodja projekta Slovenska bibliografija na internetu, pripravil pa je tudi koncept in vodil projekt Digitalna knjižnica Slovenije. Z omenjenimi izkušnjami in službovanjem v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, kjer je od leta 2004 pomočnik ravnateljice in predstojnik Enote za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice, se je njegova muzikološka dejavnost izkazala zlasti v okviru dLib-a in od leta 2010 tudi v okviru delovanja Slovenskega glasbenoinformacijskega centra, ki mu predseduje. V teh vlogah je mag. Zoran Krstulovič ne le pomembno zaznamoval, temveč sooblikoval sodobno muzikološko in tudi širšo glasbeno zavest na Slovenskem. Slovensko muzikološko društvo mu zato podeljuje Mantuanijevo priznanje za enkratne izjemne dosežke na področju muzikologije.