Mantuanijevo nagrado je prejel prof. dr. Andrej Rijavec

Znanstveno, pedagoško in strokovno delo prof. dr. Andreja Rijavca je vzidano v same temelje slovenske muzikologije. Bil je vidnejši predstavnik generacije, ki je razvoj te stroke na Slovenskem ponesla od njenih prvih odločnejših korakov na mednarodno primerljivo raven. Njegovo znanstveno zanimanje je bilo posvečeno zelo raznolikim temam. Z delom Glasbeno delo na Slovenskem v obdobju protestantizma je prispeval osnoven pregled glasbe tega za Slovence tako prelomnega časa. V preštevilnih člankih o slovenski glasbi 20. stoletja je podvrgel nastajajočo umetnost znanstvenemu pogledu ter z mednarodnimi objavami vedenje o njej posredoval mednarodni strokovni javnosti. Z delom Slovenska glasbena dela je pripravil pravzaprav prvi vodnik po slovenski glasbeni literaturi. Poseben pomen pa imajo Rijavčeve razprave s področja sistematične muzikologije, ki so s svojo izredno širino, sposobnostjo za povezovanje in interpretacijo dejstev ter terminološko natančnostjo odločilno vplivale na naše razumevanje temeljnih estetskih in kulturnih vprašanj slovenske in svetovne glasbe.

Ob po obsegu in kvaliteti izjemnem znanstvenem delu nikakor ne smemo zanemariti Rijavčevega pedagoškega in strokovnega dela. Njegova prizadevanja so kot rdeča nit vpletena v štirideset let obstoja Oddelka za muzikologijo Filozofske fakultete, katerega bibliotekar, asistent, učitelj in končno dolgoletni predstojnik je bil. S svojimi privlačnimi predavanji, polnimi duha in pronicljivosti, je navdihoval in navduševal številne rodove mladih slovenskih muzikologov, ki so se izoblikovali ob njegovi zanesljivi in vedno dostopni mentorski podpori. Pomembno delo je opravil tudi kot predstojnik, ko je v težkih razmerah dosegel ne le ohranitev temveč celo izboljšanje možnosti za delo oddelka. Svoje sposobnosti je zastavil tudi za vse druge prireditve in dejavnosti oddelka, med katerimi naj omenimo le organizacijo Svetovnega muzikološkega kongresa v Ljubljani leta 1968, ali dolgoletno urejanje Muzikološkega zbornika. Leta 1992 je postal tudi prvi predsednik Slovenskega muzikološkega društva ter bistveno vplival na programsko zasnovo njegovega delovanja. Nenazadnje pa je Andrej Rijavec s svojo pripravljenostjo za pisanje strokovnih člankov, kritik, recenzij in koncertnih komentarjev segel čez območje ožje muzikološke stroke in vedno skrbel za popularizacijo sodobnih znanstvenih spoznanj v širši glasbeniški in laiški javnosti. Za življenjsko delo na področju muzikologije mu Slovensko muzikološko društvo podeljuje Mantuanijevo nagrado.

Mantuanijevo priznanje je prejel dr. Edo Škulj

Med dosežki slovenske muzikologije zadnjih let je le malo takih, ki bi po monumentalnosti in simbolnem pomenu presegali izdajo zbranih del Jacobusa Gallusa, ki jih je za zbirko Monumenta artis musicae Sloveniae na novo transkribiral in uredil prof. dr. Edo Škulj. Obsežno delo, ki običajno zahteva sodelovanje več raziskovalcev, je z njemu lastnim neumornim delom opravil v razmeroma kratkem času. Transkribcija, ki sledi najvišjim standardom podobnih znanstvenih izdaj, je omogočila lažji vpogled v opus tega velikega slovenskega skladatelja ter ga naredila dostopnega za številne domače in tuje strokovnjake in izvajalce. S tem je prof. dr. Edo Škulj dal slovenski kulturi in muzikološki stroki izjemen prispevek.

prof. dr. Edo Škulj

prof. dr. Edo Škulj