Foto: Branimir Ritonja

Prejemnica Mantuanijeve nagrade za življenjsko delo na področju muzikologije je zasl. prof. dr. Manica Špendal.

Slavnostna podelitev nagrade in pogovor z nagrajenko sta bila predvidena v okviru medgeneracijskega srečanja v okviru letošnjih Dnevov slovenske muzikologije, ki pa ju v trenutnih razmerah žal ni bilo možno izpeljati. Podelitev bo tako izpeljana, ko bodo razmere to omogočale.

Dr. Manica Špendal je zaslužna profesorica Univerze v Maribor v pokoju. Po diplomi na Srednji glasbeni šoli v Mariboru (smer klavir) in na zgodovinskem oddelku Akademije za glasbo v Ljubljani (1955) je leta 1969 magistrirala, leta 1979 pa doktorirala na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Na isti fakulteti je zaključila tudi študij italijanskega jezika s književnostjo (1963). Od leta 1964 je predavala zgodovino glasbe, oblikoslovje in spoznavanje glasbil na tedanji Pedagoški akademiji, kasneje Pedagoški fakulteti v Mariboru. Tam je bila od leta 1987 redna profesorica, v letih pa 1981–89 predstojnica glasbenega oddelka. Honorarno je predavala še po upokojitvi. Je avtorica monografij Glasbene predstave na odru Mariborskega gledališča od 1785 do 1861(1975), Razvoj in značilnosti slovenskega romantičnega samospeva (1981), Iz mariborske glasbene zgodovine(2000) ter številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov. Osrednje področje njenega raziskovanja je mariborska glasbenogledališka zgodovina.  Od leta 1985 je bila sodelavka znanstvenega inštituta za glasbeno gledališče v Bayreuthu, biografije o jugoslovanskih glasbenih umetnikih pa je objavljala med drugim tudi v The new Grove dictionary of operaPiperjevi enciklopediji za glasbeno gledališče in drugje.

Prejela je številna priznanja in nagrade: red dela s srebrnim vencem (1975), srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru (1986, 1991), srebrni grb mesta Maribora (1992), naziv zaslužne profesorice Univerze v Mariboru (1996), častne ambasadorke SNG Maribor (2012) ter Glazerjevo nagrado mesta Maribora za življenjsko delo (2001).

Dr. Špendalova je še vedno aktivna raziskovalka, ki svoje izsledke redno objavlja — nazadnje v monografiji ob stoletnici mariborskega Slovenskega narodnega gledališč (2019). Sodeluje še vedno na simpozijih in pomembnih javnih dogodkih, povezanih z muzikologijo in glasbeno zgodovino. V letošnjem letu Huga Wolfa je spodbudila javno obeležitev Wolfovega »mariborskega obdobja«, ki predstavlja začetek njegove ustvarjalne poti. Poskrbela je, da

Maribor hrani mnoga za raziskovanje neobhodna gradiva iz skladateljevega opusa in življenja. Je raziskovalka mnogih pomembnih glasbenih osebnosti in njihovih (ustvarjalnih in poustvarjalnih) opusov, povezanih z Mariborom. Brez nje in njenega strastnega angažmaja danes ne bi vedeli o Hugu Wolfu in njegovem bivanju ter prvem ustvarjanju v Mariboru. Je tudi zaslužna, da mu je Univerza v Mariboru, na čelu s tedanjim rektorjem dr. Ludvikom Toplakom, leta 1995 odkrila spominsko ploščo v Mladinski ulici, kjer je skladatelj eno leto živel.

S svojimi strokovnimi prispevki in monografijami — zlasti Iz mariborske glasbene zgodovine, kjer je zbranih njenih dognanj in v »Začetkih slovenske opere v Mariboru« je opozorila na izjemen kulturni razcvet Maribora v določenih zgodovinskih obdobjih.